Celotno gospodarsko aktivnost nadzoruje država. Vatikanski dohodki pretežno izvirajo iz upravljanja premoženja ter iz prispevkov vernikov po vsem svetu.

Vatikanska mestna država (tj. Sveti sedež ali Papeška država) je lastnik Vatikanske banke.

Na izredno majhnem ozemlju kmetijstva v normalnem pomenu besede ni, vendar priročni zelenjavni vrt oskrbuje papeževo kuhinjo s svežo zelenjavo. Nekaj trgovinic prodaja omejen nabor izdelkov, v njih pa nakupujejo le prebivalci in zaposleni v Vatikanu, saj je nakup oproščen davkov in bi odprtje teh trgovin za vse kupce ogrozilo odnose z Italijo.

V Vatikanu je zaposlenih (skoraj izključno v storitvenem sektorju) približno 3.000 ljudi, ki nimajo vatikanskega državljanstva.

Veliko število turistov ne vpliva pomembno na dohodke Vatikana, saj nihče izmed njih v Vatikanu ne more prespati (razen v neposredni bližini – v Rimu), do pred nekaj leti pa tudi ni bilo restavracije, odprte za turiste.

Diplomatski odnosi v Vatikanu se odvijajo prek državnega tajnika in Sveta za javne zadeve cerkve. Vatikan ima status:

• stalnega opazovalca pri UN (Združenih narodih),
• IOM (Mednarodni organizaciji za migracije),
• OAS (Organizaciji ameriških držav),
• WHO (Svetovni zdravstveni organizaciji) in
• WTO (Svetovni trgovinski organizaciji).

Je član:

• IAEA (Mednarodne agencije za atomsko energijo),
• ITU (Mednarodne zveze za telekomunikacije),
• OSCE (Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi),
• UNCTAD (Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj),
• UNHCR (Visokega komisariata Združenih narodov za begunce),
• UPU (Svetovne poštne zveze) in
• WIPO (Svetovne organizacije za intelektualno lastnino).

Vatikan ima v osnovi nekomercialno ekonomijo z majhnimi uvozi in izvozi. Primarne domače panoge so tiskanje, mozaiki in uniforme osebja. Izdelki za maloprodajo pa so predvsem poštne znamke, spominki za turiste in publikacije.

Celotno ozemlje leži na območju mesta Rim (Italija) na neizrazitem Vatikanskem griču na višini od 19 do 75 m nad morjem.

Naravnih vodotokov v državi ni.

Italijanski in latinski.

Formalno je država Vatikan nastala leta 1929; zgodovina Papeške države, v kateri papež ni bil samo vrhovna cerkvena avtoriteta, temveč je bil tudi posvetni vladar, pa je mnogo starejša (8. st.).

Vatikan je torej papežev dom in predstavlja ozemlje Svetega sedeža, osrednje oblasti Rimskokatoliške cerkve. Ime je dobil po griču Vatikanu na desnem bregu reke Tibere.

Nemška okupacijska vojska je med 2. svetovno vojno spoštovala nevtralnost Vatikana in njegovih meja nikdar ni prestopila.

Spremembe konkordata med Svetim sedežem in Italijo leta 1984 so odpravile privilegirani položaj rimskokatoliške cerkve, ki je pred tem v Italiji imela položaj državne vere.

GMT/UTC + 1

Vatikanska banka (ita. Istituto per le Opere di Religione-IOR) je bila ustanovljena leta 1942.

Izvaja fiskalno politiko, upravlja z investicijami in transferji vseh mednarodnih skladov od vatikanskih in rimskokatoliških verskih skupnosti.

Zakonsko dovoljen odpiralni čas trgovin, muzejev:

ponedeljek-sobota: od 8:45 do 13:20/15:25.