Uporaba elektronskega naslova


Objava elektronskega naslova

Naročnik s podpisom pooblaščene osebe ali po elektronski poti (tudi prek obrazcev na internetu) izrecno dovoljuje, da uporabniki Pirsa objavljeni podatek o naročnikovem elektronskem naslovu za elektronsko pošto (elektronski naslov podjetja) lahko uporabijo za prvo komercialno sporočilo za namen neposrednega trženja, pri čemer naročnik soglaša, da takšno sporočilo ne šteje za neželene komunikacije po 109. členu Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom, uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 13/2007). To soglasje nadomešča predhodno naročnikovo soglasje po I. odstavku 109. člena citiranega zakona. Slovenska knjiga, d. o. o., ne odgovarja za morebitne kršitve Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom, uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 13/2007) in Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT, Ur. l. RS, št. 61/2006, 45/2008 in 79/2009) s strani uporabnikov Pirsa ali tretjih oseb, do katerih bi prišlo prek uporabe objavljenih podatkov o naročnikovem elektronskem naslovu za elektronsko pošto v nasprotju z zakonskimi določili in poziva uporabnike Pirsa, da spoštujejo določila citiranih zakonov, zlasti 109. člena ZEKom in 6. člena ZEPT.

 

Pojasnilo o možnih težavah pri masovnem pošiljanju e-sporočil prek Pirsa

Vse uporabnike Pirsa na cederomu ali internetu vljudno prosimo, naj bodo previdni in zmerni pri uporabi Pirsovih orodij za kreiranje elektronskih sporočil. Že po internetnem kodeksu in veljavnih predpisih pošiljajmo sporočila samo tistim prejemnikom, ki so to dovolili, glede na vsebino sporočil pa jih tudi skrbno izbirajmo. To nam ne nazadnje omogoča sodoben – splošni in napredni – iskalnik v Pirsu, v katerem lahko z dovolj natančnimi kriteriji izberemo ustrezno zoženo »tarčo«, torej natančno določeno ciljno skupino podjetij, ki jim potem pošljemo sporočila.

V zadnjem času mnogi javni ponudniki storitev elektronske pošte omejujejo število sporočil, ki jih lahko v določenem časovnem obdobju pošljemo prek svojega »odhodnega« poštnega strežnika oziroma na konkreten »dohodni« poštni strežnik z velikim številom prejemnikov. Nekateri so rigorozni in dovolijo odposlati oziroma prejeti največ 200 sporočil dnevno, spet drugi 500 ali celo 2.000.

Primer 1
Ivan Novak pošlje prek poštnega strežnika svojega ponudnika (denimo mail.prvi.si) iz svojega elektronskega predala ivan.novak@prvi.si sočasno 500 elektronskih sporočil na različne e-naslove. Strežnik mail.prvi.si ima postavljene ostre omejitve in zato Ivanu Novaku ne dovoli poslati več kot 200 elektronskih sporočil dnevno, za ostalih 300 pa pošiljanje – denimo za en dan – zadrži.

Primer 2
Janez Novak ima bolj tolerantnega ponudnika (denimo mail.drugi.si) in lahko brez težav odpošlje 700 elektronskih sporo čil iz svojega elektronskega predala janez.novak@drugi.si na različne elektronske naslove, ki pa so vsi odprti pri istem ponudniku storitev (denimo mail.prejemniki.si). Strežnik mail.prejemniki.si glede na svoja interna pravila sprejme in dostavi e-sporočila samo 400 naslovnikom dnevno, za vsa ostala pa strežnik zavrne dostavo in sporočila ne prispejo do prejemnikov (običajno z utemeljitvijo: »Preveč sporočil iz istega elektronskega predala!«).

Priporočamo, da se pred uporabo Pirsovih orodij pri svojem ponudniku storitev elektronske pošte pozanimate o morebitnih količinskih in časovnih omejitvah pošiljanja elektronskih sporočil. Občasno je koristno preveriti, ali so naslovniki tudi dejansko prejeli poslana sporočila.

Rudi Bregar,
urednik Pirsa