Slovenska knjiga na področju poslovnih imenikov nastopa izključno kot ponudnik oglasnega prostora, na katerem oglaševalci predstavijo po lastni volji izbrane in oblikovane informacije. To še posebno velja za elektronske naslove: poudarjamo, da objavljamo samo tiste elektronske naslove, za objavo katerih smo z overovljeno popisnico dobili ustrezno pisno pooblastilo lastnika elektronskega poštnega predala.

Ključno pravno podlago za presojo dovoljenega in nedovoljenega na pošiljateljevi strani predstavljata določilo 109. člena (neželene komunikacije) Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom, uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 13/2007) in določilo 6. člena (posebna obveznost zagotavljanja podatkov v zvezi s komercialnimi sporočili) Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT, Ur. l. RS, št. 61/2006, 45/2008 in 79/2009). 
 

ZEKom v 109. členu določa:

(1) Uporaba samodejnih klicnih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (klicni avtomati), faksimilnih naprav ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja je dovoljena samo, če naročnik predhodno soglaša s tem.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadar koli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova.

(3) Uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje s pomočjo elektronskih komunikacij, kot so določena v prejšnjih dveh odstavkih tega člena, je dovoljena le s soglasjem naročnika.

(4) Elektronske pošte za potrebe neposrednega trženja s skrito ali prikrito identiteto pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, ali brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja, ni dovoljeno pošiljati.
 

ZEPT v 6. členu določa:

(1) Ponudnik storitev lahko pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če:

• prejemnik storitve vnaprej soglaša s pošiljanjem,

• e komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno,

• je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano,

• so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni, in

• so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni.

(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora ponudnik storitev z reguliranim poklicem pri pošiljanju komercialnih sporočil kot dela storitve informacijske družbe, ki jo opravlja, upoštevati tudi morebitna posebna pravila reguliranega poklica v zvezi z neodvisnostjo, dostojanstvom in častjo poklica, poklicno skrivnostjo ter poštenostjo do strank in sodelavcev.

(3) Kadar se pošiljajo komercialna sporočila v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena ter gre hkrati tudi za neželeno elektronsko pošto v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, se uporabijo določbe tega zakona.

Ker je nesporno, da "imeti elektronski naslov" ni statusni simbol, ampak jih imetniki objavljajo v poslovnih imenikih zato, da bi naslove naredili dostopne potencialnim pošiljateljem (omogočajo njihovo pridobitev fizičnim in pravnim osebam), je Slovenska knjiga za številne elektronske naslove s podpisom odgovorne osebe v podjetju pridobila dovoljenje, ki nadomešča predhodno soglasje prejemnika po I. odstavku 109. člena ZEKom.

Za elektronske naslove, kjer nismo pridobili dovoljenja v smislu predhodnega soglasja po 109. členu ZEKom (prepoznali jih boste po tem, da so na seznamu označeni s črno barvo), so uporabniki Pirsa dolžni za uporabo objavljenih e-naslovov v Pirsu izrecno spoštovati določila citiranega zakona in v skladu s slovensko zakonodajo sami pridobiti posebno soglasje prejemnika sporočila v skladu s 109. členom ZEKom. Slovenska knjiga zato s svoje strani poziva poslovne subjekte, vpisane v Pirs, da v smislu zakonodaje in dobre poslovne prakse uveljavijo ustrezne načine komuniciranja na področju direktnega trženja.

Skladno z določilom 2. odst. 109. člena zakona o elektronskih komunikacijah lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadar koli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova.

Slovenska knjiga, d. o. o., ne odgovarja za morebitne kršitve Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom, uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 13/2007) in Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT, Ur. l. RS, št. 61/2006, 45/2008 in 79/2009) s strani uporabnikov Pirsa ali tretjih oseb, do katerih bi prišlo prek uporabe v Pirsu objavljenih podatkov o elektronskih naslovih za elektronsko pošto v nasprotju z zakonskimi določili. Kršitve navedenih zakonov so kot prekrški sankcionirane z visokimi globami za pravne osebe, odgovorne osebe pravnih oseb, odgovorne osebe samostojnega podjetnika posameznika, kakor tudi za posameznike (Kazenske določbe ZEKom in ZEPT).

Pozivamo uporabnike Pirsa, da dosledno spoštujejo določila citiranih zakonov.

Rudi Bregar,
urednik Pirsa