|
Slovenska knjiga na področju poslovnih imenikov nastopa izključno kot ponudnik oglasnega prostora, na katerem oglaševalci predstavijo po lastni volji izbrane in oblikovane informacije. To še posebno velja za elektronske naslove: poudarjamo, da objavljamo samo tiste elektronske naslove, za objavo katerih smo z overovljeno popisnico dobili ustrezno pisno pooblastilo lastnika elektronskega poštnega predala.
|
Z izdajo Pirs 2010 je Slovenska knjiga, d.o.o., za večino elektronskih naslovov prej omenjeno soglasje ta objavo tudi nadgradila v "predhodno soglasje za pošiljanje elektronskega sporočila". Tako je s podpisom pooblaščene osebe v podjetju pridobila izrecno dovoljenje, da uporabniki Pirsa tak podatek o elektronskem naslovu podjetja lahko uporabijo za prvo komercialno sporočilo za namen neposrednega trženja, pri čemer podpisnik dovoljenja soglaša, da takšno sporočilo ne šteje za neželene komunikacije po 109. členu Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom, uradno prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 13/2007). Predhodno soglasje prejemnika je namenjeno izključno za uporabo prek orodij, ki so vgrajena v Pirsu na cederomu ali internetu (www.pirs.si) in omogočajo vodenje evidenc o prepovedi nadaljnjega pošiljanja sporočil posameznim prejemnikom.
Naslovi, ki ustrezajo temu pogoju, se od ostalih ločijo po tem, da so na seznamu označeni z ikono in pravnim pojasnilom.
Da ne bi prišlo do nesporazumov, kaj je s tem dovoljeno uporabniku takšnega naslova, vas prosimo, da pred uporabo podrobno preberete navodila. |
Ključno določilo za presojo dovoljenega in nedovoljenega na pošiljateljevi strani predstavlja 109. člen (neželene komunikacije) Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom, uradno prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 13/2007), ki pravi naslednje:
(1) Uporaba samodejnih klicnih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (klicni avtomati), faksimilnih naprav ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja je dovoljena samo, če naročnik predhodno soglaša s tem.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova.
(3) Uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje s pomočjo elektronskih komunikacij, kot so določena v prejšnjih dveh odstavkih tega člena, je dovoljena le s soglasjem naročnika.
(4) Elektronske pošte za potrebe neposrednega trženja s skrito ali prikrito identiteto pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, ali brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja, ni dovoljeno pošiljati.
Skladno z določilom 2. odst. 109. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur. list RS, št. 43/2004) lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova.
Ker je nesporno, da "imeti elektronski naslov" ni statusni simbol, ampak jih imetniki objavljajo v poslovnih imenikih zato, da bi naslove naredili dostopne potencialnim pošiljateljem (omogočajo njihovo pridobitev fizičnim in pravnim osebam), je po našem mnenju za presojo "dovoljenosti pošiljanja" odločilno, ali pošiljatelji zagotavljajo izpolnjenost pogojev iz 109. člena ZEKom. Zato je Slovenska knjiga za številne elektronske naslove s podpisom odgovorne osebe v podjetju pridobila dovoljenje, ki nadomešča predhodno soglasje prejemnika po I. odstavku 109. člena citiranega zakona.
Za elektronske naslove, kjer nismo pridobili dovoljenja v smislu predhodnega soglasja po 109. členu ZEKom (prepoznali jih boste po tem, da so na seznamu označeni s črno barvo), so uporabniki Pirsa dolžni za uporabo objavljenih e-naslovov v Pirsu izrecno spoštovati določila citiranega zakona in v skladu s slovensko zakonodajo sami pridobiti posebno soglasje prejemnika sporočila v skladu s 109. členom ZEKom. Slovenska knjiga zato s svoje strani poziva poslovne subjekte, vpisane v Pirs, da v smislu zakonodaje in dobre poslovne prakse uveljavijo ustrezne načine komuniciranja na področju direktnega trženja.
Slovenska knjiga, d.o.o. ne odgovarja za morebitne kršitve Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom, uradno prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 13/2007) s strani uporabnikov Pirsa ali tretjih oseb, do katerih bi prišlo prek uporabe v Pirsu objavljenih podatkov o elektronskih naslovih za elektronsko pošto v nasprotju z zakonskimi določili. Pozivamo uporabnike Pirsa, da dosledno spoštujejo določila citiranega zakona, še zlasti njegovega 109. člena.
mag. mag. Jože Andrej Čibej,
glavni urednik PIRS
|
